Leta 1851

"Sleherno, na prvi pogled še tako neznatno iznajdbo na področju daguerreotipije je treba pozorno preveriti - saj je prispevek k razširjanju naše vednosti na področju, kjer nam še skorajda povsem primanjkuje znanstvenih principov. Potrebno je tembolj, če se z njo - kot svetlobno občutljiva podlaga - uvaja nov agens, ki se lahko organsko povezuje z večino elementov in je (tudi) sam zmožen organskega plemenitenja.

Slednje velja za moj, že pred 8 leti odkriti in odslej bistveno izboljšani postopek uporabe žvepla pri izdelavi transparentnih fotografij na steklenih ploščah.

Seveda so slike, izdelane po tem postopku, videti dokaj skromne v primerjavi z daguerreotipijami in s fotografijami na Talbotov način. Ker pa je pot, ki sem jo ubral nova, naj bi bile (slike) vendar naklonjene pozornosti visoke Akademije znanosti; še tembolj, ker je le nepopolnost razpoložljivih sredstev razlog, da so moje slike manj vpadljive in videti manj dovršene. Prav posebej primeren je moj postopek za plastične in arhitekturne predmete in za jekloreze, kar je deloma razvidno tudi iz priloženih vzorcev. - Za lahno upodobitev zračne perspektive pa je (postopek) kot nalašč ustvarjen; barvne tone je možno v določenih primerih poljubno modificirati, svojevrstna presevna modrina se zelo ugodno razlikuje od mrzlega, svinčenega neba na vedutah na srebrnih ploščah, kjer se povrhu kažejo še obrnjene.

Predstavil bom torej moj postopek, ki ga nikakor ne nameravam zadržati tajnega.

Pripomniti pa moram, da bom uspel vrzeli v podrobnostih primerno zapolniti šele, ko bom razpolagal z boljšimi pripomočki.

Dahnemo na navadno brezbarvno, ravno okensko steklo, še bolje na brušeno steklo za zrcala in ga nekajkrat podrgnemo s suho mehko platneno krpo ter zmerno ogrejemo.

Svetlobno občutljivo temeljno osnovo nanesemo tako, da v primerni cevi zanetimo posebej v ta namen pripravljeno žvepleno paličico v velikosti vžigalice, ploščo pa nad njo podržimo v razdalji 3 palcev. Po zelo kratkem času bo plošča prevlečena z bisernobelo plastjo, ki je proti svetlobi modrikastordeče presevna.

Žvepleno paličico pripravimo tako, da košček ločkovega stržena pomočimo v žveplo, ki smo mu dodali nekaj mastiksa in jo tako inkrustiramo (prepojimo) podobno kot vžigalice. Pri uporabi nabodemo košček na medeninasto iglo, ga pritrdimo na sredini cevi in zažgemo.

Ožveplano ploščo nato nekaj sekund rahlo impregniramo z jodovimi hlapi. Žal pospešujočih substanc doslej nisem mogel uporabiti, njihova pravilna uporaba bo predmet poznejših poskusov.

V pripravljeno kamero vstavljeno ploščo, ki je zdaj svetlobno občutljiva, osvetljujemo približno eno minuto. Na osvetljena mesta se med osvetlitvijo usedajo atomi živega srebra, ki se dvigajo iz železne skodele na dnu instrumenta.

Poskusi z živosrebrno škatlo (Quecksilberkasten) niso prinesli nobenega rezultata.

Ko ploščo vzamemo iz kamere, kaže le slabotno sled slike. Pod vplivom bromove pare pa se slika potem takoj pojavi.

Slike nato fiksiramo tako, da jih podržimo nad alkoholom in jih z le-tem oblijemo. Za postopek potrebujemo 5- 8 minut.

Slike bi verjetno lahko zazrcalili s srebrom, morda pa bi jih lahko jedkali s fluorovodikovo kislino.

Sicer pa so uporabljene substance tako občutljive, da se plast pod vplivom direktne sončne svetlobe v trenutku spremeni in po 5 minutah dobimo Moserjevo sliko, če ploščo vložimo v kakšno knjigo.

Priloženo, na ta način narejeno kontaktno sliko najlažje zaznamo pri svečavi; pri dnevni svetlobi moramo skozi ploščo gledati iz večje razdalje na sredino okna, ali na list papirja, ki je tam pritrjen. Črke so na rumenem ozadju videti modre, ker je bila slika po opravljenem kontaktu obdelana z bromom.

Druga kontaktna slika je rozeta, negativno izdelana na večkrat žveplani plošči.

Nadalje pošiljam dokaj uspel primer planinske vedute iz okolice Bleda z vijoličastim zasneženim gorskim vrhom v mehkih barvah (odtenkih) - kajpak ni brezhibna, saj to drugače tudi ni možno pri sredstvih s katerimi razpolagam.

Četrta sličica je nastala na drugačen način, verjetno moram nekoliko natančneje razložiti praktično vrednost fotografij na steklo kot sredstva za prenos na papir:

Plošča, premazana z gumijevo raztopino in okajena za jodirano žvepleno paro, daje že v kameri izgotovljeno motno, pozitivno sliko z vsemi nadrobnostmi. Obrise slike zarežemo z graversko iglo vse do stekla. V tako zarisano ploščo utremo tiskarsko črnilo, s čemer zapolnimo tudi (vrezane) obrisne črte; ko oblijemo ploščo z vodo, odplaknemo in odstranimo topljivo plast gumija s tiskarskim črnilom na njej (črnilo ostane le še na črtah). Risbo prenesemo na papir tako, da ga položimo na ploščo in pogladimo z gladilom. - O nekem drugem postopku, o mojem izumu za odtiskovanje z elastične plošče brez stiskalnice in tiskarskega črnila in sicer po želji: na steklo, papir itd., bom poročal ob kakšni drugi priložnosti.

Ker je izum še v razvojnem stadiju, ne bi bilo prav, če bi pričakovali dovršene dosežke (rezultate). Lahko pa pričakujemo znaten napredek od vrste snovi, ki jih je treba še preiskusiti, zlasti od ogljikovega žvepleca in od kalijevega klorata. Predvsem pa je potreben večji Voigtländerjev aparat z veliko svetlobno jakostjo, če naj bodo slike celo v senčnih partijah izrazite; nabava takega aparata pa ostaja za moje razmere verjetno zelo vprašljiva."


Povečaj (Vse strani)

Ostale teme:

Aktualno

Dogodki

September 17

123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930
PTSČPSN