Biografija

Skoči na stran:

1839

Kaplan v Metliki.

1839

Francoska Akademija znanosti na svoji slavnostni seji 19. avgusta razglasi dagerotipijo, fotografijo na posrebrene bakrene plošče, primat pri tem izumu pa da Daguerru.

Tega leta se verjetno tudi Puhar seznani z dagerotipijo.

Razglasitev dagerotipije v pariški Akademiji znanosti

1840

Po poročilih Jurija Jarca, Puharjevega prvega biografa, lahko sklepamo, da je Puhar že v tem letu obvladal dagerotipijo. Ta postopek je bil zahteven in zlasti predrag. Jarc je tudi zapisal, da je Puhar rad prebiral strokovne časopise. V njih je bral o Daguerrovi iznajdbi, si kupil potrebne pripomočke, se "noč in dan trudil, pa le malo izvrstnega naredil". Žal se njegove dagerotipije niso ohranile in njegovi prvi poskusi na steklu tudi ne.

1841

V Carniolii se 10. maja oglasi poročevalec iz Metlike v Beli krajini, ki omenja dagerotipijo v zvezi z nekim novim izumom, nastajajočim v Metliki - poročilo je povezano z imenom Janeza Puharja. Avstrijsko strokovno glasilo Innerösterreichisches Industrie und Gewerbe Blatt je povabilo neznanega izumitelja, naj natančnejše opiše izvirnost in praktično uporabo iznajdbe.

1841

Puhar v Carniolii 18. junija odgovori o izvirnosti svojega izuma. Navaja, da za kopiranje uporablja papir, vendar pravi, da za dosego finejših detajlov uporablja steklo. Prototip (negativ), ki ga uporablja za razmnoževanje slik, se pri tem ne umaže in ga lahko uporabi v neomejenem obsegu.

Puharjeva objava v Carniolii, 16. junij 1841

1842

19. aprila Puhar izumi fotografijo na steklo in jo poimenuje "hyalotipija" (slika na steklu) in po slovensko "svetlopis", torej slovenski prevod besede fotografija. Njemu v čast imenujemo danes njegove fotografije puharotipije.

Tega leta dela v Sloveniji prvi tuji popotni dagerotipist J. Bosch.

Skoči na stran:

Ostale teme:

Aktualno

Dogodki

December 18

12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31
PTSČPSN